Pragmatizam (makedonski) | seminarski diplomski

Ovo je pregled DELA TEKSTA rada na temu "Pragmatizam (makedonski)". Rad ima 7 strana. Ovde je prikazano oko 500 reči izdvojenih iz rada.
Napomena: Rad koji dobjate na e-mail ne izgleda ovako, ovo je samo DEO TEKSTA izvučen iz rada, da bi se video stil pisanja. Radovi koje dobijate na e-mail su uređeni (formatirani) po svim standardima. U tekstu ispod su namerno izostavljeni pojedini segmenti.
Uputstvo o načinu preuzimanja rada možete pročitati OVDE.


PRAGMATIZAM
PRAGMATIZAM
Pragmatizmot se javuva kako reformsko dvi`ewe pri krajot na XIX i po~etokot na XX vek vo Amerika. Negov tvorec e ^. S. Pirs, a glaven pretstavnik e Vilijam Xejms. Ovaa filozofija mnogu brzo se ra{irila vo svetot, pa i vo dene{no vreme se ~uvstvuvaat vlijanijata.
Vo pragmatizmot doa|a do izraz amerikanskiot streme` da se dade eden pogled na svetot koj gi stava nad sé materijalnite zadovolstva. Ovaa filozofija mo`e da se nare~e eklekti~ka, bidej}i ne dava ni{to novo i originalno tuku od razni sistemi go zema ona {to za nego izgleda to~no i formira edna celina (empirizmot, pozitivizmot, subjektivizmot). Toj nema ni svoi dogmi, ni posebni u~ewa, toj e samo metod koj povrzuva i obedinuva razli~ni filozofski pravci. Kako {to istaknuva Papini, “toj se nao|a vo centarot na na{ite teorii kako nekoj hodnik vo hotel, hodnik koj im pripa|a na site i site moraat da minat niz nego ako sakaat na prakti~en na~in da vlezat ili izlezat od svoite soodvetni odai”. Celta e da se izbegne ednostranosta na drugite pravci i da se najde tret pat na filozofijata, koj go narekuva “radikalen empirizam”. Spored Xejms od na{ite psiholo{ki sklonosti i temperament zavisi dali }e bideme lu|e so “ne`en” ili “`ilav duh”, so materijalisti~ko ili idealisti~ko gledi{te. Ottuka go izvlekuva gledi{teto za pluralizam na vistinata i smeta deka ima tolku vistini kolku {to ima lu|e. Za nego nema edna apsolutna vistina, taa e relativna. Iskustvoto e pri~inata vrz koja se formira temperamentot kaj lu|eto. Ne e tolku va`na objektivnata stvarnost tuku mislata koja ne vodi od edno vo drugo iskustvo, povrzuvaj}i gi ne{tata, deluvaj}i sigurno i donesuvaj}i ne do potrebite i interesite t.e do vistinata. Od ova negovo sogleduvawe proizleguva teorijata deka vistinito e ona {to uspeva, {to e korisno. Pragmatizmot se dr`i za faktite i konkretnoto, ja nabquduva vistinata vo oddelni slu~ai i potoa ja generalizira. Toj nema ni{to protiv apstrakciite, nema nikakvi predrasudi se dodeka tie slu`at za da se razberat konkretnite fakti i dodeka ne vodat kon ne{to. Isto taka nema ni{to protiv teologijata. Teolo{kite idei se sfa}aat kako pravo za duhovna i moralna po~inka, ostavaj}i go svetot vo podobri race, idei koi bi ni pomognale da vodime podobar `ivot. Edna ideja e vistinita ako se veruva deka e korisna i uspee vo na{iot `ivot, iako e sprotivna so nau~nite dostignuvawa. Svetot e dinami~en proces, `ivotot e rastewe, a stvarnosta promena. Vistinata ne e utvrdena, sovr{ena i konstantna; taa e relativna i zatoa ideite sami po sebe ne se ni vistiniti ni la`ni. Otkoga }e se primenat vo praksata mo`e da se utvrdi nivnata korist i vistinitost. Mislata ne se sogleduva vo su{tinata, tuku nejzinite posledici vo praksata. Negovata filozofija se razviva i vo humanisti~ki pravec bidej}i ima subjektivisti~ki pogled, se stava vo korist na ~ovekot, vo individualizam i vo instrumentalizam, zatoa {to vistinata e instrument koj ne odr`uva vo `ivotot i pretstavuva individualen proizvod.
...

CEO RAD MOŽETE PREUZETI NA SAJTU: WWW.MATURSKIRADOVI.NET